Gojenje špargljev za univerzalno domačo zelenjavo

Pri nas se je gojenje špargljev začelo v zadnjem obdobju 10 do 15 let. Ta nadvse univerzalna zelenjava dobiva nov pomen. Je zelo okusna. Ker ima močan vonj, se je poje bolj malo. Vendar je zelo bogata s hranilnimi snovmi.

Kako gojimo šparglje?

Najbolje je, da kupimo dvo ali tri letne poganjke. Te posadimo v marcu ali aprilu v gredico z jagodami. V globino 10 cm. Zemlja okrog špargljev naj bo mehka oziroma sipka. Gredica naj bo posuta tudi s kompostom in kasneje zastirko. Če vzgajamo šparglje iz semena, potrebujemo kar nekaj časa, da jih vzgojimo v primerne sadike. V marcu ali aprilu posejemo seme v platojčke ali cvetlična korita. Te puščamo zunaj na soncu. Vendar pokrita. Tako semena najlažje vzklijejo. V avgustu se pojavijo prvi poganjki. Za njih skrbimo vse do pomladi naslednje leto. Gojenje špargljev nadaljujemo na gredici. Posadimo jih na sončen in ne preveč moker del vrta. To so enoletne sadike. Potrebovale bodo še naslednji dve leti, da se dobro ukoreninijo. Ko bodo sadike stare tri leta, bodo že za nabiranje. Najboljšo rodno kondicijo pa dosežejo po petih letih. Ves ta čas morajo imeti sipko in dovolj hranljivo prst.

Kdaj jih nabiramo?

Nabiramo jih od aprila do sredine junija. Šparglje samo režemo. Obnavljajo se sami. Te rastline nam dajejo sadove vsako leto še vsaj dvajset let, če lepo skrbimo zanje. Najbolj je priporočljivo, da šparglje porežemo tik pred uporabo in le toliko, kot jih potrebujemo. Če nam ostajajo na koncu sezone, jih ustrezno termično obdelamo in shranimo za zimo. Tako nam bodo služili še v sezoni, ko skoraj ni sveže zelenjave.

Prezimovanje sadik

Gojenje špargljev nadaljujemo pozno jeseni. Porežemo jim vrhove. Če so še dovolj mehki, jih predelamo za ozimnico. V nasprotnem primeru pa s porezanimi vrhovi zasujemo rastline. Režemo jih le nekaj centimetrov nad zemljo. Potem rastline zasujemo z zastirko iz lubja ali drugih rastlin. Pred zasutjem moramo rastline pogledati, če so zdrave. Rastline, ki so prizadete, je potrebno izruvati in zavreči.

Hranilne vrednosti

Šparglji so zelena zelenjava. Kot take vsebujejo ogromno zaščitnih snovi. Med njimi je tudi karoten, ki ga telo zlahka predela in izkoristi. Šparglji so bogati z minerali. V njih so fosfor, magnezij, kalcij in železo, ki se med seboj odlično dopolnjujejo in skrbijo za maksimalen izkoristek v organizmu. Prav tako pa šparglji vsebujejo mineralne soli. Nasitni so zaradi vsebnosti ogljikovih hidratov in rastlinskih beljakovin. V rastlinskih beljakovinah je prisoten tudi Niacin. Vitamin skupine B. Pomaga pri presnovi maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Skrbi za zniževanje nivoja holesterola in trigliceridov. Pomaga pri dobri prekrvavitvi in tako preprečuje slabokrvnost. Istočasno pa krepi imunski sistem. Tako je gojenje špargljev zelo dobra naložba v naš organizem.

Uporaba v vsakdanji prehrani

Šparglji so univerzalna zelenjava. Tako lahko jemo surove ali termično obdelane. Iz njih lahko naredimo odlične jedi. Ker pa imajo izrazit okus, jih pripravljamo v manjših količinah. Zaradi bogate vsebnosti hranilnih snovi, so tudi zelo nasitni. Šparglje lahko za zajtrk pripravimo v namazih ali jih popečemo skupaj z jajci in ostalo zelenjavo. Kot vmesni obrok lahko grickamo kar surove direktno z vrta. Za kosilo jih pripravimo v juhi ali kot dodatek enolončnici. Na pikniku pa jih samo malo popečemo na žaru. Lahko jih tudi ocvremo. Za večerjo priporočam termično obdelane, ker so težki za zvečer. Lahko jih samo malo pokuhamo in posujemo z zeliščno soljo. Z njimi obogatimo naše najljubše jedi.

Šparglje je mogoče gojiti pod zastirko. Ti bodo ostali bele barve. To so beluši. V tem je tudi bistvena razlika med šparglji in beluši. Rastlina je ista. Le gojenje špargljev je drugačno. Šparglji ne potrebujejo veliko vode. Zalivamo jih pod poganjki.

Zgodovina špargljev

Šparglji so v osnovi divja rastlina. Tako so se prvotno uporabljali v zdravilstvu. Kitajci so jih, zaradi blagega diuretičnega učinka, že pred 3000 leti uporabljali za zdravljenje ledvic. Za enak namen so jih uporabljali še Egipčani, Grki in Rimljani. Kot hrana so se začeli šparglji pripravljati v času Rimljanov. Recepte zanjo pa so prinesli iz Male Azije. Veljali so kot hrana premožnejših slojev. Večinoma so se pripravljali na dvoru. Šele kasneje je postalo gojenje špargljev dostopno tudi na ljudskih vrtovih. Na naših tleh so prvi zapisi o njih nastali že za časa Marije Terezije. Žal pa so šli kasneje v pozabo.

Zanimivosti

Oblika šparglja zelo spominja na moški ud. Tako so si v zgodovini razlagali, da pomaga pri spolni sli. Šparglje so mešali v ljubezenske napoje. Francoski osvajalci pa so zvečer obilo večerjali šparglje. Na prvo poročno noč so dobile rimske neveste šopek špargljev okoli vratu. Na drugi strani pa jih je amulet s špargljem za vratom varoval neželjene nosečnosti.

Vendar so znanstveniki ovrgli vse dokaze o kakršnemkoli delovanju špargljev na spolno slo. V njih niso našli nobenih snovi, ki bi to potrjevale.

Verjamete ali ne. Gojenje špargljev pa je vseeno prijetno in koristno delo. Tako za fante, kot za dekleta.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja