Kaj je oporoka?
Oporoka je uradni dokument, s katerim zapustnik določi, kako se bo po njegovi smrti razdelilo njegovo premoženje. Njeno veljavnost in sestavo ureja Zakon o dedovanju. Oporoka je enostranska izjava zapustnika, v kateri izrazi svojo zadnjo voljo glede razdelitve premoženja.
Za veljavnost oporoke morajo biti izpolnjeni določeni zakonski pogoji. Med njimi je ključnega pomena, da je zapustnik star najmanj 15 let in je v času njenega sestavljanja sposoben razumnega odločanja, četudi kasneje izgubi razsodnost.
Ali je oporoko možno spremeniti?
Oporoko lahko zapustnik spremeni, uniči ali prekliče, kadarkoli se za to odloči. Če se odloči, da bo oporoko spremenil, jo lahko preprosto zamenja za novo oporoko in s tem načinom prekliče staro. Oporoko lahko v glavnem napiše le zapustnik in nikakor ne pooblaščenec, lahko pa jo napiše zapustnik s pomočjo tretje osebe, če je na primer nepismen.
Vsebina oporoke je stvar zapustnika, pomembno pa je, da je zapisana v zakonsko določeni obliki. Zakon opredeljuje kar nekaj vrst oporoke, ki jih bomo obravnavali kasneje v članku. Če zapustnik oporoke pred smrtjo ni napisal, nastopi zakonsko dedovanje, v okviru katerega imajo največ pravic do premoženja dediči prvega dednega reda.
Katere vrste oporok poznamo?
Zakon določa več vrst oporok, med katerimi je najpogostejša lastnoročna oporoka. Gre za najbolj preprosto obliko, ki jo zapustnik napiše in podpiše sam, brez potrebe po pričah ali notarski overitvi. Ključno je, da zapustnik na oporoko zapiše tudi datum sestave, saj ta omogoča ugotavljanje veljavnosti v primeru kasnejših sprememb. Če zapustnik pozneje napiše novo oporoko, velja tista z novejšim datumom. Prav tako mora biti zapustnik, ki je oporoko napisal, nedvoumno identificiran, da se preprečijo dvomi o pristnosti oporoke.
Poznamo tudi oporoko pred pričami. Za njeno veljavnost je pomembno, da je oporoka napisana v navzočnosti dveh prič. Samo vsebino oporoke lahko napiše tretja oseba, pomembno pa je, da jo sestavi zapustnik. Na oporoko se podpišeta tudi priči in s tem jamčita, da gre za poslednjo voljo zapustnika. Poleg tega s podpisom priči jamčita tudi, da gre za pravilnost izjave zapustnika. Ob tem pa je treba poudariti, da priča ne more biti vsaka oseba. Prvi pogoj za pričo je, da je ta sposobna brati in pisati. Pomembno je tudi, da priča ni v tesni sorodstveni povezavi z zapustnikom, saj bi lahko drugače vplivala na pristranskost oporoke.
Sodna oporoka je tretja vrsta oporoke, pri kateri zapustnik svojo poslednjo voljo sestavi ob prisotnosti okrajnega sodišča. Pred pisanjem mora sodišče preveriti identiteto zapustnika, da zagotovi pristnost dokumenta. Postopek poteka tako, da zapustnik pred sodnikom izrazi svojo voljo, zapisnikar pa jo zapiše v uradni zapisnik. Po končanem zapisu se oporoka še enkrat prebere, zapustnik pa jo podpiše, če se strinja z njeno vsebino. Pri sodni oporoki morata biti prisotni tudi dve priči, ki prav tako podpišeta dokument po njegovem pregledu. S tem se zagotovi večja pravna varnost in zmanjša možnost kasnejših sporov glede veljavnosti oporoke.
Ali lahko zapustnik oporoko sestavi tudi skupaj z notarjem?
Zapustnik lahko svojo oporoko sestavi tudi pri notarju v obliki notarskega zapisa. Postopek pisanja notarske oporoke je podoben sodni oporoki, pri čemer morata biti prav tako prisotni dve priči. Notar oporoko prebere na glas pred zapustnikom in pričama, nato pa vsi trije dokument lastnoročno podpišejo.
Možno je tudi, da zapustnik oporoko napiše sam, notar pa jo le potrdi. Za veljavnost notarske oporoke je bistveno, da je sestavljena v obliki notarske listine in da so upoštevane vse zahteve notarskega zapisa, kar zagotavlja večjo pravno varnost in zmanjša tveganje za izpodbijanje oporoke.
Kakšna pa so pravila za oporoko v tujini?
Državljan Slovenije lahko oporoko sestavi tudi v tujini, vendar mora pri tem upoštevati določena pravila, da bo oporoka veljavna. Ključno je, ali se zapustnik nahaja v izrednem stanju ali ne, saj to vpliva na obliko oporoke, ki jo lahko sestavi.
Če je zapustnik v izrednem stanju in ni sposoben napisati pisne oporoke, lahko svojo voljo izrazi v ustni obliki. To je izjema, ki velja le v posebnih okoliščinah. V primeru, ko zapustnik sestavlja pisno oporoko pred pričami, morajo te izpolnjevati določene pogoje. Ena izmed ključnih zahtev je, da morajo priče znati brati in pisati, saj s tem zagotavljajo veljavnost in verodostojnost oporoke.
Na kakšen način poteka dedovanje, če zapustnik ne napiše oporoke?
Če zapustnik ni napisal oporoke, se dedovanje izvede na podlagi zakona. V tem primeru dediči niso določeni po želji zapustnika, temveč glede na stopnjo sorodstvene povezanosti z njim. Najprej dedujejo osebe, ki so v najtesnejšem sorodstvenem razmerju z zapustnikom – to so dediči prvega dednega reda, kamor sodijo zakonec in otroci oziroma posvojenci. Enako pravico do dedovanja ima tudi zunajzakonski partner, saj ga zakon obravnava enako kot zakonitega partnerja, če je zunajzakonska skupnost obstajala pod pogoji, določenimi z zakonodajo.
Dedovanje na podlagi zakona poteka v skladu s pravilom treh dednih redov. To pomeni, da imajo prednost pri dedovanju dediči prvega dednega reda, ki vključujejo zapustnikove potomce (otroke ali posvojence) in zakonca. Če zapustnik ni imel otrok ali zakonca, se dedovanje prenese na dediče drugega dednega reda. Sem sodijo zapustnikovi starši, ki lahko podedujejo premoženje le, če zapustnik ni zapustil potomcev ali partnerja. Šele če ni dedičev prvega in drugega dednega reda, se premoženje prenese na dediče tretjega dednega reda, kamor sodijo zapustnikovi stari starši in njihovi potomci.
Poleg dedovanja na podlagi zakona je pomemben tudi pojem nujnega dediča in nujnega deleža. Nujni delež je zakonsko določena pravica, ki varuje zapustnikove najbližje potomce, s čimer zagotavlja, da ne morejo ostati brez dediščine. Zapustnik nujnih dedičev ne more brez utemeljenega razloga izključiti iz oporoke. Če bi to želel storiti, mora dokazati, da si določen dedič iz upravičenega razloga ni zaslužil deleža na premoženju (npr. zaradi hudih kršitev družinskih obveznosti). Če takšni razlogi niso dokazani in je bil nujni dedič iz oporoke izpuščen, lahko zahteva svoj nujni delež v zapuščinskem postopku. Nujni dediči so v večini primerov dediči prvega dednega reda, torej otroci in zakonec zapustnika, ki imajo pravico do dela premoženja ne glede na zapustnikovo oporočno voljo.
Vsakemu, ki želi napisati oporoko, svetujemo posvet z odvetnikom za dedovanje. Pri pisanju oporoke je namreč nujno upoštevati vsa zakonska določila, saj je v nasprotnem primeru lahko neveljavna. Če oporoka ni sestavljena skladno z zakonom, se zapustnikova poslednja volja ne bo upoštevala, temveč bo dedovanje potekalo na podlagi zakona. Zato je ključnega pomena, da se zapustnik pred pisanjem oporoke dobro informira in zagotovi, da bo oporoka zakonsko veljavna ter bo njegova želja po razdelitvi premoženja dejansko upoštevana.