Naše telo je narejeno za določeno število pritiskov, ki jih lahko prenese in predela brez večjih posledic. Zato se tudi lahko dnevno soočamo z različnimi stresnimi in čustvenimi situacijami. Vendar ko enkrat pritisk, ki smo ga še zmožni predelati, presežemo, se lahko to začne odražati v obliki psiholoških in tudi bioloških posledic, s katerimi se pogosto začnemo soočati prepozno, saj se nam ne zdijo resne. Ko imamo na primer vročino, ostanemo doma in se pozdravimo, ko pa se na nas začnejo kazati znaki različnih čustvenih in duševnih motenj, pa jih ne znamo ali pa si jih ne upamo prepoznati in ustrezno ukrepati. Posledica prevelike obremenitve s stresnimi situacijami je tudi anksioznost.
Kaj je anksioznost?
Anksioznost je stanje v telesu, ki obsega tako telesne kot tudi čustvene in miselne posledice, ki so posledica odziva našega telesa na določeno, po navadi dolgotrajno in obremenjujočo eno ali več stresnih situacij. To se odraža predvsem v stalni živčni napetosti in strahom pred vsem, kar prihaja od zunaj.
Človek, ki je anksiozen, je stalno živčen in napet, težko se sprosti. Kar naenkrat ima v sebi strah pred vsem, veliko stvari ga začenja skrbeti, pogosta je tudi negativna trema pred vsem, česar se loti.
Kako jo lahko prepoznamo?
Dejstvo je, da je anksioznost skupina psihičnih motenj, ki jo zaradi tabuiziranja težje prepoznamo , ker se o tem v družbi po navadi ne govori, saj velja nenapisano pravilo, da je s tabo res nekaj hudo narobe, če imaš psihične motnje. Vseeno pa se ne moremo izogniti podatku, da za eno izmed oblik psihičnih motenj trpi kar ena od petih odraslih oseb, kar je gledano na celotno populacijo 25 %. To pa ni več zanemarljiv podatek. Zato je odgovorno, da se naučimo prepoznavati znake različnih psihičnih motenj na sebi in drugih, saj tako lahko hitreje ukrepamo in preprečimo napredovanje bolezni, v katero se lahko neka motnja razvije.
Kot smo že omenili je anksioznost skupina psihičnih motenj, ki se v našem telesu razvijejo kot odziv na preveliko psihično obremenitev – stres. Človeka, ki trpi za anksioznostjo najlažje prepoznamo po tem, da je ves čas v neki živčni napetosti, kar naenkrat ga postane strah vsega, ima veliko preveč skrbi, ni več siguren sam vase, strah ga je vsega, česar se loti, pogosto pa je zraven prisotna še negativna trema pred javnim nastopanjem in dokazovanjem lastnih sposobnosti pred drugimi.
Poleg znakov psihične narave pa anksiozne motnje spremljajo še nekateri biološki znaki: pospešeno bitje srca, oteženo dihanje, pogosti glavoboli in slabosti, bolečine v trebuhu …
Vsi smo kdaj anksiozni
Verjetno ste se ob branju vseh teh znakov, pri katerem prepoznali tudi sami, čeprav nimate anksioznih motenj. Prav v tem s skriva glavni razlog, zakaj človeka, ki trpi za anksioznimi motnjami, težje prepoznamo. Anksioznost je marsikdaj prisotna v življenju vsakega izmed nas, zlasti kadar smo postavljeni pred pomembne in odgovorne situacije. Kot psihološka motnja se začne obravnavati takrat, ko se pojavlja na dnevni ravni in začne oteževati rutino življenja posameznika.
Zato, ko opazite, da ima vaš bližnji strah pred nastopom, ga še ni treba obravnavati kot anksioznega bolnika. Če pa ta strah počasi raste in mu začne preprečevati sproščeno življenje, druženje, udejstvovanje na različnih področjih, pa je prav, da mu ponudite vašo ali strokovno pomoč.
Kako se z njo soočiti?
Zavedati se morate, da če nekdo trpi za anksioznimi motnjami, da mu boste zelo težko pomagali sami. Prvi razlog je ta, da poznamo več različnih oblik anksioznosti, ki se lahko odražajo kot generalna anksioznost, panična motnja, socialna fobija ali pa kot katera izmed specifičnih fobij. Vsaka izmed teh podvrst zahteva določen način obravnave.
Drug razlog pa je ta, da so človek, ki nima znanja o anksioznosti, težko predstavljam kaj ob tem doživlja njegov bližnji. Tako se mnogi odločijo pomagati svojim znancem s prepričanjem, da se z močno voljo da vse doseči, saj bi tako sami ravnali v neki situaciji. Dejstvo pa je, da anksioznih motenj moč volje ne more odpraviti, saj jih prav volja ovira pri sprejemanju odločitev. Zato je najbolj priporočljivo, da v primeru pogostih znakih anksioznosti osebo, ki jih kaže, prijazno napotimo po strokovno pomoč in ji damo vedeti, da je ne obsojamo in da ji nudimo popolno podporo.
Na koga se lahko obrnemo?
Ob sumu na anksioznost se moramo najprej obrniti na osebnega zdravnika, ki bo nato izdal napotnico za psihoterapevta, ki je usposobljen za zdravljenje tovrstnih težav. Pomembno je, da teme o anksioznosti ne predstavljamo kot tabu in da osebi ves čas nudimo oporo. Najtežje je namreč narediti prvi korak in poiskati ustrezno pomoč, saj je mnoge strah, da jih bo okolica obsojala ali pa dojemala za drugačne.
Anksioznost je skupina psihičnih motenj, ki nastanejo kot posledica preobremenjenosti s stresnimi situacijami. Pomembno je, da jo znamo prepoznati, da pravočasno poiščemo strokovno pomoč in da osebe, ki kaže anksioznost ne obravnavamo kot drugačnega človeka, ampak da ves čas zdravljenja nudimo podporo in oporo.