Vzpon alternativne medicine in iskanje novih načinov za samozdravljenje zaradi različnih zdravstvenih težav je v ospredje postavil nekatere nam sprva sicer manj znane zdravilne rastline, ki pa so do danes dosegle že splošno uporabo in postale nepogrešljive ne samo v domači medicini, temveč tudi na mnogih drugih področjih. Ena takih je tudi ingver, izredno aromatično in vsestransko uporabno zelišče z Vzhoda iz jugovzhodne Azije, o katerem poročajo že staroindijski in starokitajski zapisi in pisci, med drugim tudi Konfucij, ki si brez dodatka ingverja ni mogel predstavljati pravega okusnega obroka. Ingver je tako ena najstarejših začimb, ki jih je spoznal človek in jih pričel tudi uporabljati, saj je že zgodaj spoznal njegove zdravilne učinke ter neštete možnosti za uporabo v kuhinji in še kje.
To čudežno korenino so v Evropo prinesli že stari Rimljani, a ingver je dolgo veljal za začimbo bogatih. Medtem ko so ga Kitajci uporabljali predvsem v namene alternativne medicine, so Rimljani njegove blagodejne učinke izkoriščali v kozmetiki za pripravo olj in losjonov za negovanje kože. Splošno pa je bil ingver vse do nekaj desetletij nazaj manj uporabljano zelišče, vse dokler niso bile odkrite njegove vseobsegajoče zdravilne moči – odličen je v boju proti prehladu, vročini, slabosti, pomaga pri izboljševanju presnove, ima močan protivnetni učinek, to pa so le nekateri od njegovih mnogih pozitivnih učinkov.
Botanično gledano sodi v družino ingverjevk, ki jih je več vrst, a je najbolj cenjen ravno pravi ingver, saj vsebuje največ zdravilnega eteričnega olja. Gre za večletno rastlino, podobno trsu, visoko do enega metra, uporabljajo pa se njene gomoljasto razraščene podzemne korenike. Raste v vlažnih in toplih tropskih območjih, danes ga največ gojijo na Kitajskem, v Indiji in Indoneziji, uspeva pa tudi na Tajvanu in Jamajki, v Nigeriji in Mavriciju.
Načini uporabe ingverja v različnih oblikah
Ingver je mogoče dobiti v različnih oblikah, vsaka od njih pa ima določene prednosti oz. pozitivne učinke, zaradi česar je še posebej pomembno, da se za določen namen uporablja v točno določeni obliki, da je izkoristek ingverja kar najboljši:
- Korenina ingverja
Na trgovskih policah je mogoče dobiti svežo ingverjevo korenino – ta mora biti nepoškodovana, napeta, gladka in mesnata. Barva njene lupine je odvisna od sorte ingverja in je lahko rumena, rjava ali slonokoščena, v notranjosti pa je rumenkasta, hrustljava in sočna z mnogimi vlakni. Vsebuje številna eterična olja, poleg tega pa še nekaj beljakovin, drugih hranil ter veliko rudnin in vitaminov (železo, magnezij, fosfor, kalij, kalcij, niacin, vitamin A). Shranjuje se v hladilniku, zavita v vlažno krpo, lahko se tudi zamrzne. Svež ingver ima močan okus, zato se v kuhinji uporablja v majhnih količinah. Okus suhe korenine ingverja je še nekoliko ostrejši, zato je treba biti pri doziranju še bolj previden, uporablja pa se predvsem v farmacevtski industriji ter za pripravo tinktur in izvlečkov.
- Eterično olje
Je največja zakladnica dragocenih ingverjevih učinkovin in vsebuje 1–3 % eteričnega olja. Številne učinkovine v olju so razlog za njegovo izjemno zdravilnost, med katerimi velja izpostaviti gingerol, dajejo pa mu tudi prepoznaven okus in vonj. Olje je primerno za zunanjo uporabo, in sicer se v terapevtske namene 2 do 3 kapljice nanesejo na boleč predel 2 do 3-krat dnevno. Primerno je tudi za uporabo v aromaterapiji, saj pogreje, oživlja in zmanjšuje stres. V kozmetiki so njegova eterična olja nepogrešljiva za zaviranje staranja kože, ingver izboljšuje njen izgled in vrača zdravo barvo. Dobro se obnese tudi pri negi las in lasišča, saj spodbuja njihovo rast in pomaga odpravljati srbenje in razdraženost lasišča.
- Ingverjev čaj
Ingverjev čaj je mogoče pripraviti iz sveže ali posušene korenine ingverja, tako da se nastrgana korenino ali posušen ingver prelije z vrelo vodo in po nekaj minutah precedi. Praviloma se uporablja posušena korenina, a ima veliko ostrejši okus, tega pa se da omiliti z dodatkom medu in limone, s čimer se v telo vnese še vitamin C. Za boj proti vnetjem, prehladu ali gripi je priporočljivo dnevno spiti do 4 skodelice ingverjevega čaja, lahko pa se ingver poljubno dodaja tudi drugim zeliščnim, sadnim in celo pravim čajem.
- Prehranska dopolnila z ingverjem
Priporočljiva so predvsem za tiste, ki jim okus po ingverju ni prijeten, a želijo vseeno izkoristiti čim več njegovih zdravilnih učinkov. Največkrat so v obliki kapsul, še vseeno pa ima ingverjeva korenika veliko učinkovitejši vpliv na zdravje kot prehranska dopolnila.
Paziti je treba, da vnos ingverja v kapsulah ali kakršni koli drugi obliki ni prevelik, saj lahko sicer povzroči zaspanost in želodčne težave, uživanje velikih odmerkov ingverja na tešče pa lahko povzroči prebavne motnje. Ingver je dragocena začimba, a le, če se uporablja premišljeno in v pravi meri, tako v medicinske kot kulinarične namene.
Ingver kot začimba in njegova uporaba v kuhinji in prehrani
Okus ingverja je odvisen od države njegovega porekla, od tega, kako se uporablja in v kakšni obliki se dodaja jedem. Lahko je svež in limonast ali pikanten in vroč, jedem pa daje oster aromatičen okus. Kot začimba se uporablja v mesnih, morskih in vegetarijanskih jedeh, dobro se ujema z nekaterimi vrstami sadja – npr. bananami, breskvami, hruškami, ananasom in melonami, poda pa se tudi k sladoledu. V Angliji in ZDA je priljubljeno ingverjevo pivo, pa tudi sicer se dodaja k mnogim pijačam, sokovom in smutijem. Iz njega je mogoče pripraviti ingverjevo kavo, vino ali poseben sladek ingverjev napitek sekoteng, ki je priljubljen na Japonskem in v Indoneziji. K jedem se dodaja v različnih stopnjah kuhanja in v različnih oblikah:
- Nariban, sesekljan ali narezan ingver se poda predvsem k zloženkam, obaram in karijem.
- Posušen in zmlet ingver je odličen dodatek k sladicam kot so pite, pudingi, ingverjevi kolači in drugo pecivo ter nepogrešljiv za obogatitev indijskih in arabskih jedi, saj razvije izredno uravnotežen okus.
- Kristaliziran ingver nastane s kuhanjem v sladkornem sirupu in kot sirup je preprost za uživanje in omogoča vnos vseh ingverjevih hranilnih snovi.
- Vložen se kot dodatek jedi najpogosteje uporablja pri uživanju japonskega sušija.
Sveži ingver se jedem lahko dodaja že med kuhanjem in se kuha z jedjo vred, pomembno je vedeti le, da dlje kot se jed z dodatkom ingverja kuha, bolj pekoča bo na koncu. Pretirana toplotna obdelava uniči dragocene zdravilne sestavine ingverja, zato je kljub vsemu bolje, da se dodaja v drugi polovici kuhanja. Ingverjevo začimbo v prahu pa je priporočljivo dodati proti koncu kuhanja. Za omilitev pekočega okusa se lahko nastrgan ingver pred dodajanjem jedem popraži na olju, na olju je mogoče prepražiti tudi na tanke in centimeter dolge trakove ingverja in jih dodati k rižu. Še ena možnost uporabe ingverja v prehrani pa je narezan na kolobarje, popražen na olju in v obliki čipsa dodan kot priloga različnim jedem.
Blagodejni učinki ingverja na človeško zdravje
Že stoletja se ingverjeva korenina in druge oblike ingverja s pridom uporabljajo za potrebe alternativne medicine, farmacije in za lajšanje številnih težav:
- Odličen je v boju proti različnim vrstam slabosti, od potovalne do nosečniške in morske. V povezavi s tem je ingver dober tudi za lajšanje drugih prebavnih težav, saj spodbuja izločanje želodčnega soka in s tem lajša ter pospešuje prebavo. Pomirja črevesne in želodčne krče ter učinkovito odpravlja napenjanje.
- Splošno znani so njegovi protivnetni učinki, zato pomaga lajšati simptome številnih bolezni – med drugim zmanjšuje okrnelost sklepov, bolečine in otekline pri degeneraciji sklepov oz. osteoartrozi, povečuje gibljivost sklepov in splošno preprečuje razbolelost mišic.
- Ingver niža raven holesterola in krvnega sladkorja ter zmanjšuje tveganja za nastanek srčnih obolenj, saj vpliva na delovanje jeter, zato je učinkovit tudi v boju proti sladkorni bolezni. Pomaga odpravljati glavobole in migrene ter znižuje povišano telesno temperaturo.
- Spodbudno vpliva na delovanje možganov in pomaga preprečevati oz. upočasniti upad kognitivnih funkcij v starosti ter posledično varuje pred Alzheimerjevo boleznijo. Je stimulans, zato izboljšuje spomin, zmanjšuje pa tudi kronično utrujenost.
Nekoč v Evropi skoraj povsem neznan ingver je danes skorajda obvezna sestavina v številnih pripravkih za lajšanje zdravstvenih težav, njegova uporaba pa je vse bolj razširjena tudi v kuhinji. Mnoge raziskave o njegovih učinkovinah in njihovem vplivu na človeka so še v teku, zato lahko v prihodnje pričakujemo, da se bo njegova uporaba še razširila. Izrazit in aromatičen okus ingverja pusti svoj prepoznaven pečat povsod, kamor se doda, njegove zdravilne učinkovine pa so odločen argument za njegovo uporabo tako v kuhinji kot v alternativni medicini.