Ni dvoma, da je Slovenija polna čudovitih naravnih lepot. Lahko jih obiščete sami, še lepše pa je, če se na ogled in oddih odpravite z družino. Eden izmed najlepših, pa čeprav dokaj skritih kotičkov naše lepe deželice je Klevevž, naravna toplica na Dolenjskem, kjer v srednjem toku potok Radulja ustvarja prebojno sotesko z manjšimi slapovi. Sicer majhen in dokaj skrit kraj je poln znamenitosti, ki bodo navdušile ljubitelje zgodovine in tiste, ki uživajo v čudoviti naravi, ena največjih zanimivosti pa je majhen kamnit bazen pod milim nebom, v katerem se boste z veseljem okopali tudi, ko se zunanje temperature spustijo krepko pod temperaturo, pri kateri je še prijetno obleči kopalke.
Brezplačno kopanje tudi pozimi
Klevevž odlikuje izvir termalne vode in kamnit bazenček, v katerega se je tako pozimi kot poleti prav prijetno potopiti, saj ima voda vse leto med 21 in 25 stopinj Celzija. V mrzlih mesecih se iz toplega bazena dviga para, zato je za obiskovalce še posebej zanimiv. Priporočamo pa, da se takoj po bazenu toplo oblečete, se zavijete v odejo in se pogrejete s toplo skodelico čaja.
Tistim, ki so vajeni, da se v zunanje bazene odpravijo le, ko močno pritiska vročina, kopanje pozimi predstavlja še posebno zanimivost. Če vam je objavljanje zanimivih fotografij na socialnih omrežjih blizu, boste gotovo navdušili s fotografijo sebe, kako oblečeni v kopalke plavate v klevevškem bazenčku, tla okrog njega pa prekriva snežna odeja.
Za obisk naravnih term Klevevž ni potrebno plačati vstopnine. Brezplačno je tudi parkiranje, parkirate lahko zgolj približno 100 metrov stran od naravnega vrelca, zato je obisk primeren tudi za tiste, ki neradi ali peš premagujejo dolge razdalje ali pa jim je to iz različnih razlogov oteženo.
Klevevž ponuja več kot le namakanje
Čeprav je Klevevž poznan predvsem po termalnem izviru, v katerem se je, kot že omenjeno, moč kopati skozi vse leto, ga tako Slovenci kot turisti od drugod radi obiščejo tudi zaradi drugih naravnih in zgodovinskih znamenitosti. Na levem bregu potoka Radulja so še vidne ruševine Gradu Klevevž, ki je bil požgan med drugo svetovno vojno. Ogledate si lahko tudi grajski mlin, ki še stoji, a ne deluje več. V okolici je več kraških jam in drugih termalnih izvirov. V Zgornji in Spodnji Klevevški jami so odkrili endemične podzemske živali, v Zgornji pa tudi prazgodovinsko keramiko. Zgornja Klevevška jama ni urejena za turiste, v Spodnji pa je termalni izvir s stalno temperaturo 16 stopinj Celzija. Spodnjo Klevevško jamo imenujejo tudi Ajdovska jama in je doslej edina topliška jama v Sloveniji. Za tiste, ki si želijo kopanja, pa jim ni do tega, da bi se namakali v termalnih vrelcih, so v bližini Šmarješke toplice.
Čeprav gre za dokaj nepoznan naravni biser, ne boste prikrajšani za udobje, ki ga ponujajo druge, bolj poznane turistične znamenitosti. Občina Šmarješke Toplice, pod katero spada Klevevž, je pred leti uredila informativno tablo in uredila dostop do bazenčka. Obiskovalci lahko posedajo na klopcah, urejeni pa so tudi koši za smeti in sanitarije. Skratka, Klevevž z okolico je popolna destinacija za enodnevni izlet.
Klevevž v zgodovini
Klevevž postaja med turisti vse bolj priljubljen, pa vendar njegova »slava« nikakor ni nova. Omenja ga več zgodovinskih virov, najstarejši pa je hkrati tudi eno najbolj poznanih književnih del na Slovenskem. V svojem delu Slava vojvodine Kranjske, ki jo lahko smatramo za eno prvih enciklopedij ozemlja današnje Slovenije, je leta 1989 o termalnem vrelcu pisal že znameniti polihistor Janez Vajkard Valvasor. To pomeni, da so ljudje kot izjemno dragocen naravni biser to območje cenili in obiskovali že najmanj od druge polovice sedemnajstega stoletja naprej.
Še nekaj več o klevevškem gradu: Leta 1265 ga je dal sezidati freisinški škof Konrad. Prvič se v pisnih virih pojavi šele dobrih 40 let po nastanku, in sicer pod imenom Castrum Chlingenuelz. Njegovo nemško ime je Klingenfels, kar, prevedeno v slovenščino, pomeni »zveneča skala«. Sprva je bil zgrajen kot štirioglati stolp, tekom njegovega življenja pa so ga večkrat prenovili – ko je leta 1679 o njem pisal Janez Vajkard Valvasor, je bil grad že prava utrdba z obzidjem, ki se je v zgodovini dvakrat uspešno obranila napada Turkov oziroma Osmanov. V petnajstem stoletju naj bi ga zavzel Matija Korvin oziroma znameniti kralj Matjaž, nekaj časa pa je bil v lasti habsburžanov. Med drugo svetovno vojno so ga požgali partizani in je od njega ostalo bore malo, a njegovi ostanki še vedno privabljajo turiste.
Če pod vsem napisanim potegnemo črto: Klevevž je kraj, ki ga je gotovo vredno obiskati – če ne zaradi poletnega ali zimskega namakanja v prijetno topli termalni vodi (sploh pri slednjem, mimogrede, lahko nastane čudovita fotografija, ki vam jo bodo na socialnih omrežjih zavidali mnogi), pa zaradi ostalih naravnih zanimivosti, ki jih v tem koncu Dolenjske ne manjka.