Zadnje čase se pri nas precej pogosto govori o evtanaziji. Evtanazija je milostno pospeševanje smrti, ki pa v javnosti že od prvih omemb koncepta sproža burne razprave. Slovenska zakonodaja jo, čeprav pod strogo določenimi pogoji, dovoljuje pri neozdravljivo bolnih in trpečih živalih, veliko ljudi pa meni, da bi morali to »pravico« dobiti tudi ljudje, ki zaradi hudo poslabšanega zdravstvenega stanja, ki jim povzroča neizmerne bolečine in drastično zmanjšuje kakovost njihovega življenja, ne vidijo smisla, da bi še živeli.
Evtanazija – definicija in zgodovina
Izvoru besede »evtanazija« lahko sledimo vse do stare Grčije, do besed »eu« in »thanatos«, ki skupaj data izraz »dobra smrt«. Definicija pojma se je skozi zgodovino razvijala. Danes Slovar slovenskega knjižnega jezika evtanazijo definira kot pospešitev smrti iz usmiljenja, strokovni viri pa jo definirajo kot usmrtitev neozdravljivo bolne osebe, ki jo motivira sočutje in spoštovanje želja ter volje te osebe.
Evtanazijo delimo na prostovoljno in neprostovoljno (primer te je smrtna kazen, ki je pri nas prepovedana) ter na pasivno in aktivno. Pasivna oblika evtanazije je pri nas že prisotna in tudi zakonsko urejena. Gre za odtegnitev zdravljenja in pacienti v končni fazi bolezni in pacienti z neozdravljivimi boleznimi, ki jim povzročajo hudo trpljenje, imajo po Zakonu o pravicah pacienta pravico do paliativne oskrbe, ki jim lajša bolečine in druge tegobe. Isti zakon polnoletnim pacientom, ki so sposobni odločanja o sebi, daje pravico, da zdravniki v primeru, da ti pacienti ne bi bili sposobni dati veljavne privolitve, upoštevajo njihovo vnaprej izraženo voljo o tem, kakšne zdravstvene oskrbe si ne želijo, če bi trpeli za boleznijo, ki bi v vsakem primeru v kratkem času povzročila njihovo smrt in bi zdravstvena obravnava samo podaljševala njihovo življenje, ne bi pa izboljševala njihovega zdravja ali lajšala trpljenja.
Največ pozornosti v medijih in v javnosti zbujajo razprave o aktivni evtanaziji, ki pomeni naklepno povzročitev smrti.
Evtanazija – najbolj odmevni primeri v Sloveniji
V lanskem letu so po slovenskih medijih odmevale številne debate za in proti evtanaziji, ki so jih sprožili primeri posameznikov, ki so zaradi svojega slabega zdravstvenega stanja izrazili željo po tem, da bi jim medicinska stroka pomagala pri dostojnem slovesu. Najbolj odmevna sta bila dva: primer 62-letne učiteljice, ki živi s hudo boleznijo, za katero ni zdravila, ter primer 20-letnega dekleta, ki je izgubljalo izjemno bolečo bitko z rakom in v zadnjih tednih svojega življenja hrepenelo po tem, da bi se njeno trpljenje končalo. Za evtanazijo so se izrekli tudi nekateri slovenski starši, ki imajo neozdravljivo bolne otroke. Omenjeni in drugi primeri so botrovali številnim bolj ali manj žolčnim razpravam, v katerih so bili predstavljeni argumenti za in proti evtanaziji.
Države, ki dovoljujejo evtanazijo
Kot rečeno, se ljudje in zakonodaje držav po svetu do evtanazije opredeljujejo različno – nekatere države jo dovoljujejo, spet v drugih je protizakonita. V Sloveniji aktivna prostovoljna evtanazija kot taka zakonsko ni urejena, lahko pa bi jo smatrali kot uboj, pomoč pri samomoru ali ravnanje zdravstvenega delavca, katerega posledica je poslabšanje pacientovega stanja. Vsa ta dejanja Kazenski zakonik RS prepoveduje in zanje zapoveduje zaporno kazen.
V Evropi evtanazijo trenutno dovoljujejo nizozemska, belgijska, švicarska in luksemburška zakonodaja. Prvi so evtanazijo uzakonili na Nizozemskem – leta 2002. Pol leta kasneje je evtanazija postala zakonita tudi v Belgiji, v Luksemburgu pa so jo uzakonili leta 2009. Švicarska zakonodaja pomoč pri samomoru dovoljuje že od leta 1982, 16 let kasneje je ta možnost postala dostopna tudi tujcem. Leta 2016 je evtanazija postala legalna v Kanadi, leto prej pa v Kolumbiji. Pomoč pri samomoru dovoljujejo tudi nekatere ameriške in avstralske zvezne države. Povsod so v zakonodajo zapisana tudi varovala, ki preprečujejo zlorabo.
Za ali proti evtanaziji?
Kolikor dolgo je med ljudmi poznan koncept evtanazije, tako dolgo že obstajajo različna stališča glede tega koncepta, argumentov za in proti pa je mnogo.
Največkrat uporabljeni argumenti zagovornikov evtanazije izhajajo iz človekovih pravic: pravice do samoodločanja, pravice do osebnega dostojanstva in pravice do avtonomije. Nasprotniki zakonsko dovoljene evtanazije pa kot argument proti uzakonjenju največkrat navajajo nedotakljivost človeškega življenja (zapisano v Ustavi Republike Slovenije) in možnosti zlorabe, do katerih v državah, v katerih je evtanazija dovoljena, kljub varovalom še vedno prihaja.
O evtanaziji se različno izrekajo tudi zdravstveni strokovnjaki – nekateri podpirajo in želijo pomagati pacientom, ki zaradi nevzdržnega trpljenja želijo z njihovo pomočjo končati svoje življenje, spet drugi pa temu ostro nasprotujejo. Oboji za zagovarjanje svojega stališča uporabljajo že omenjene argumente.
Evtanazija po vsem svetu predstavlja izredno perečo temo, do katere se ljudje opredeljujejo na različne načine. Vsak argument za ali proti ima določeno težo in ga je treba vzeti nadvse resno, kar dokazuje, da je ta tema kompleksna in nikakor ni tako črno-bela, kot si jo nekateri ljudje predstavljajo. Vsak primer je edinstven in bi ga bilo treba kot takega tudi obravnavati. Ali gre pri evtanaziji za dostojanstveno slovo ali nespoštovanje svetosti človeškega življenja – na to vprašanje moramo torej odgovarjati v vsakem primeru posebej.